Kam ruski milijonarji vlagajo v kriznih obdobjih

Gospodarska kriza in geopolitična negotovost sta v Rusiji od leta 2014 spremenili način, kako ljudje vlagajo denar. Mnogi so bili prisiljeni dati prednost ohranjanju stanja na računu, namesto, da bi ga poskusili povečati.

"Če so samo pred nekaj leti bogataši tekmovali v proizvodih in strategijah aktivnega vlaganja, danes poskušajo zagotoviti uravnoteženost svojega profila vlaganja in ga zaščititi pred nizom možnih tveganj, ki bi lahko bili povezani z nihanji valute v določeni državi," je za RBTH pojasnil Stanislav Novikov, direktor posredniške hiše BKS Ultima.

Jevgenij Volkov, vodja posredniške družbe v Rosevrobanku, se strinja. "Vlaganja v devizno poslovanje, stave na rast tečaja in kupovanje obveznic visokih vrednosti so danes zelo priljubljeni. Ključni cilj mnogih vlagateljev je zadržati kapital, ki ga posedujejo in se osredotočiti na konservativne strategije," pravi.

Poslovne naložbe

Mihail Fridman. Vir: Ramil Sitdikov/RIA Novosti

Po najnovejših raziskavah švicarske banke Julius Baer povprečen ruski milijarder nadaljuje z vlaganjem večine kapitala (36%) v zasebna podjetja. Tudi v kriznih obdobjih lahko poslovni projekti, še posebej v proizvodnji hrane ter v farmacevtskem in avtomobilskem sektorju, zagotovijo stabilen dotok prihodkov.

To bi lahko pojasnilo, zakaj je sedmi najbogatejši Rus, Mihail Fridman, sklenil pogodbo za nakup največje evropske verige zdrave prehrane. Britansko podjetje Holland & Barret ima več kot 1150 prodajaln v 11 državah po svetu, Fridman pa je za nakup odštel 1,9 mrd evrov.

Na obzorju prva naložba ruskega milijarderja v Sloveniji

Medtem ko nekateri vlagajo v tujino, mnogi svoj denar usmerjajo tudi v domače gospodarstvo. Aleksej Mordašov, drugi najbogatejši ruski milijarder, vlaga 6 milijard rubljev (86 mio evrov) v  letovišče v Altajskem okraju. Večinski lastnik ruskega proizvajalca jekla Severstalj načrtuje izgradnjo smučarskega kompleksa in aquaparka v lokalnem turističnem grozdu Belokuriha-2, ki ima podporo državnega programa za promocijo lokalnega turizma.

Vedno priljubljene luksuzne nepremičnine 

Luksuzna nepremičnina v Mallorci, Španija. Vir: Getty Images

Vlaganje v nepremičnine na tujem, še posebej v Evropi, je pogost izbor med ruskimi milijonarji. "Kupovanje nepremičnin je še naprej priljubljeno kot konservativna vrsta vlaganja," pojasnjuje Volkov. "Španija je med najatraktivnejšimi državami, ker vložek v višini 500.000 evrov omogoča pridobitev dovoljenja za bivanje."

Bloomberg objavil lestvico najbogatejših Zemljanov, med prvih 100 je 7 Rusov

Ruski vlagatelji so v zadnjih nekaj desetletjih zares preplavili špansko tržišče z luksuznimi nepremičninami. Po poročanju nemške radiotelevizije Deutsche Welle število ruskih vlagateljev v Španiji vsako leto zraste za  5-10 %. Prej so Rusi tja prihajali le na počitnice, sedaj pa kupujejo podjetja in nepremičnine.

Tudi druge evropske države so se izkazale za privlačne med ruskimi milijonarji. Ne samo, da kupujejo moderne rezidence, ampak tudi zgodovinske stavbe v Franciji, Veliki Britaniji in Avstriji. Nedavno je neimenovani ruski milijarder obnovil zgodovinsko vilo, ki je nekoč pripadala ruski balerini Matildi Kšesinski na Francoski rivieri. Milijarder, ki je na tem območju že imel posest, sedaj vilo prodaja za 26,7 milijonov evrov.

Vlaganja iz strasti 

Jahta Serena. Vir: Global Look Press

Bogataši radi zapravljajo denar za umetnost, avtomobile, vino in tudi glasbene inštrumente. Taka vlaganja iz "strasti", še posebej, kadar gre za redke predmete, pogosto obetajo solidno povračilo.

Leta 2016 je ruski tajkun Jurij Šefler ustvaril znaten dobiček po prodaji svoje luksuzne super-jahte saudskemu princu Mohamedu bin Salmanu. Milijarder je sprva pričakoval, da bo Sereno prodal za nekaj manj kot 350 milijonov evrov, na koncu pa jo je prodal za 480 milijonov.

Sin oligarha Romana Abramoviča goji kumare. Zakaj?

Na žalost so del igre tudi velike izgube in razočaranja. Marca letos je ruski milijarder Dmitrij Ribolovljev, čigar premoženje ocenjujejo na 8,3 mrd evrov, izgubil 130 milijonov evrov po prodaji štirih umetniških del dražbeni hiši Christie's. Do izgube je prišlo zaradi spora med milijarderja in njegovega trgovca z umetninami, ki naj bi Ribolovljeva oškodoval za 870 mio evrov v zadnjem desetletju.