Ljubov Glebova: »V Sloveniji so naši dogodki še posebej dobro sprejeti«

Direktorica agencije Rossotrudničestvo o krepitvi sodelovanja Rusije s tujino.

Stiki med Rusijo in mnogimi evropskimi državami se ne končajo pri političnih stikih, temveč se v zadnjem času vse več pozornosti namenja vzpostavljanju vezi na področju kulture. Kampanje proti Rusiji v Evropi in drugod po svetu nehote sprožajo široko zanimanje za vse kar je ruskega.

O tem in še o marsičem je spregovorila vodja zvezne agencije Rossotrudničestvo Ljubov Glebova na tiskovnem zajtrku Rusko-grškega foruma za medregionalno in medobčinsko kulturno sodelovanje, ki je v okviru grško-ruskega leta pred dnevi potekal v Atenah.  

Rossotrudničestvo je ruska zvezna agencija za mednarodno sodelovanje, ki deluje od leta 2008. Organizacija skrbi za mednarodno sodelovanje med Rusijo in drugimi državami na področju kulture in humanistike, promocijo Rusije in ruske kulture v tujini ter ohranjanje stikov z rusko diasporo. Glavno predstavništvo organizacije v Sloveniji predstavlja Ruski center znanosti in kulture v Ljubljani.

Ljubov Glebova je izpostavila, da Rossotrudničestvo namenja veliko pozornosti Grčiji in drugim evropskim državam, kot je Slovenija, saj so njihovi dogodki v teh državah še posebej dobro sprejeti. V teh državah je mogoče videti večje zanimanje za Rusijo, rusko kulturo, izobraževanje in učenje ruskega jezika, sprejemanje partnerskih dogovorov med raznovrstnimi organizacijami, medosebne stike, mladinske izmenjave, vzajemno obiskovanje turistov in tako dalje. Pojav je mogoče popolnoma pojasniti, saj naši državi (Rusijo in Grčijo, op. prev.) »združujejo davne prijateljske vezi, skupna veroizpoved, tesne kulturne vezi. Forum potrjuje, kako pomembno je danes podpirati neposredne stike med ljudmi, mesti in regijami, ki dajejo živo sliko o političnih procesih, ki se dogajajo v naših državah«.

Ruščina je peti najbolj priljubljen tuji jezik v šolah EU

Med govorom o prioritetah v delovanju svoje organizacije je Glebova izpostavila, da po vsem svetu trenutno obstaja več kot 6 tisoč centrov za učenje in dopolnilno učenje ruskega jezika in kulture. Rossotrudničestvo ima pred seboj nalogo, da ohranja in izboljšuje kvaliteto dela teh centrov ter ravni pripravljenosti predavateljev, ki jih seznanja in jim omogoča dostop do najnovejše študijske in didaktične literature: »Procese sprememb v Rusiji je zelo težko spremljati tistim, ki ne živijo v njej.« Glebova razmišlja, da je potrebno spremeniti predstavo ruskojezičnih diaspor o aktualnih dogajanjih v Rusiji, raven projektov v njihovih krajih pa je potrebno dvigniti na takšen razvojni nivo, kot obstaja v sodobni Rusiji. »Človeku ne smemo dati ribe, ampak palico, da bo znal sam zase ujeti ribo,« je spomnila na ljudsko modrost.

Po njenih besedah Rossotrudničestvo sistematično ustvarja pogoje za razvoj mednarodnih povezav na področju visokega šolstva in znanstvenega raziskovanja ter si prizadeva za približevanje znanstvenih šol in izobraževalnih sistemov Rusije in partnerskih držav. Ruski visokošolski zavodi od leta 2012 delujejo mednarodno, saj so dobili nalogo, da izobražujejo vsaj 5% tujih študentov na leto. Rossotrudničestvo pomaga ruskim institucijam, da najdejo partnerje v tujini. »V zvezi s tem v zadnjih letih zares prihaja do sprememb, saj se povečuje število in kvaliteta povezav med ruskimi univerzami in univerzami drugih držav,« je dejala Glebova.

Povečano zanimanje za Rusijo se odraža tudi v razvoju povezav na državni in regionalni ravni med občinami, univerzami, šolami, knjižnicami, trgovskimi in turističnimi podjetji, muzeji, malimi in srednje velikimi podjetji v Rusiji. »Ljudem ne smemo prepovedati, da se pogovarjajo,« je prepričana direktorica Rossotrudničestva. Zanjo misija organizacije ni v ustvarjanju vezi z Rusijo v katerikoli državi, temveč v ustvarjanju pogojev za takšne vezi. Ruski centri znanosti in kulture po njenem mnenju kot nalašč pripomorejo k ustvarjanju takšnih vezi ter vzpostavljajo možnosti za neposreden dialog in pogovor, s čimer združujejo različne zainteresirane ljudi.

Ne samo kulturna, ampak tudi znanstvena velesila

Na vprašanje namestnika glavnega urednika Direktorata za mednarodne projekte časopisa Rossijskaja gazeta Vjačeslava Čarskega, kako Rossotrudničestvo deluje v razmerah doslej še ne videnega političnega pritiska na vsakršne ruske projekte v tujini, je Ljubov Glebova odgovorila, da poskusi pritiska in prepovedi ustvarjajo ravno nasproten učinek, saj se tako še povečuje zanimanje za Rusijo in za vse, kar je z njo povezanega. Pri tem je poudarila, da se Rossotrudničestvo trudi delovati na osnovi tem, ki ljudi združujejo: »Ljudje in države imajo pravico do lastnega mnenja in mi to spoštujemo.«

Na koncu pogovora z novinarji je Glebova še dejala, da se poudarek na »živih povezavah, produktivnih odnosih med ljudmi z lastnimi željami, možnostmi in poklicnimi vezmi« obrestuje. Priljubljenost in učinkovitost ruskih centrov znanosti in kulture ter humanitarnih projektov Rossotrudničestva raste. »Bolj kot bomo podpirali iniciative na samem kraju, bolj kot bomo povezovali ljudi, več projektov bomo lahko izvedli v prihodnje,« je povzela direktorica Rossotrudničestva.