Volitve v ZDA kot prelomnica v razvoju zahodne demokracije

Medtem ko državljani Združenih držav Amerike še obiskujejo volišča in izbirajo naslednika ali naslednico predsednika Baracka Obame, obstaja na Zahodu nekakšno posplošeno razmišljanje, da je politično vodstvo Rusije izrazito podprlo enega kandidata in naj bi na volitve poskušala vplivati celo s hekerskimi napadi, ki pa bi ga morali zavrniti kot medijsko finto, s katero poskušajo vplivati na nezahtevno javno mnenje.

Res pa je, da Moskvo skrbi, da se bo že vzpostavljena praksa retorike proti Kremlju nadaljevala, če bo predsednica postala Hillary Clinton. Kljub temu obstajajo tudi akademski misleci, ki so prepričani, da to ni pomembno in bi bilo za Moskvo bolje, če bi pozdravila demokratsko kandidatko zaradi nekaterih njenih odlik.

Je Trump osamljeni zastraševalec ...

Rusija "potrebuje nekoga, ki je prevdljiv," meni Peter Kuznick, profesor na Oddelku za zgodovino Ameriške univerze (American University) v Washingtonu in direktor Inštituta za jedrske študije.

Za razliko od Clintonove bi "Trump lahko storil karkoli. Govori o uporabi jedrskega orožja. Tako ošabno. Ne ve, kaj sploh to je. (Nikita) Hruščov je rekel, da leta 1952 ni mogel spati več dni, ko so mu poročali o jedrskem orožju," pravi Kuznick.

Kuznick je v Moskvi obiskal mednarodno konferenco o "Civilni družbi, medijih in oblasti", kjer je imel kar nekaj kritik na račun republikanskega kandidata. "Trump privlači najhujše instinkte v ameriški politiki. Privlačen je za vsa zaostala nagnjenja. Privlači tudi strah: ima idejo, da bodo šli vsi proti nam. Črnci so nevarni. Priseljenci so nevarni. Tujci so nevarni. To je nekakšna zaprta mentaliteta, ki je na nek način blizu fašizmu. V njegovem sporočilu ni ničesar pozitivnega," meni Kuznick.

... ali pomanjkljiv pragmatik?

S to sodbo se ne strinjajo nekateri drugi strokovnjaki. "Kar se tiče Trumpa, ima veliko pomanjkljivosti, pri varnostnih vprašanjih pa govori kot poslovnež. To je moje, to je tvoje, o ostalem pa se lahko pogajamo," je izjavil Eduard Lozanski, nekdanji sovjetski disident, ki je danes predsednik Ameriške univerze v Moskvi. RBTH se je z njim pogovarjal oktobra med 6. Evrazijskim forumom v Veroni v Italiji.

"To pravim kot ameriški patriot. ZDA so mi dale zavetje. Sovjetska zveza se je do mene slabo obnašala; ločila me je od žene. Hvaležen sem Združenim državam. Zato me skrbi. Če ena država trdi, da je 'neprecenljiva' in sama ve, kaj je najboljše za vse ostale, se bodo ljudje obrnili proti njej," je dejal.

"Kot veliko ljudi imam tudi jaz Trumpa za zelo vulgarnega in grobega človeka, ki uteleša najhujše dele ameriške kulture. Vendar pa je zame Trump pri številnih vprašanjih vreden moje pohvale," še dodaja nekdanji sovjetski disident.

Spopad med ZDA in Rusijo bi pomenil konec sveta, kot ga poznamo

Trumpa brani tudi John Laughland, desno usmerjeni britanski novinar, pisatelj in direktor študij na Inštitutu za demokracijo in sodelovanje v Parizu. "Trump je vedno znova rekel, čeprav so ga zaradi tega vedno znova napadali, da se želi pobotati z Rusijo in želi na prvo mesto postaviti boj proti Islamski državi, ne pa Rusijo," razlaga Laughland. "Ne vem, zakaj bi bil zaradi teh izjav 'norec'. Ravno nasprotno, to je povsem razumno."

Bo Bela Hiša "omehčala" zmagovalca?

General Joseph F. Dunford, predsednik Skupine vodij osebja (obrambni organ, ki svetuje ameriškemu predsedniku, op. prev.) in vodja Centra za strateške in mednarodne študije, močnega ameriškega možganskega trusta, je nedavno jasno napovedal: Če ZDA uvedejo "brezpilotno območje" v Siriji, kar je v primeru izvolitve napovedala Hillary Clinton, to pomeni vojno.

Nasprotno je francoski politični analitik Xavier Moreau za RBTH dejal, da ne verjame v možnost vojaškega konflikta med Rusijo in ZDA: "Nikakor ne  verjamem, da bo Hillary Clinton začela tretjo svetovno vojno." "Združene države so v obupni gospodarski situaciji, v kateri so milijoni brez službe. Vsak šesti Američan je odvisem od bonov za hrano, tako kot med zadnjo vojno. Skupni državni dolg je gromozanski. Clintonova se bo najprej morala ukvarjati s temi problemi," je poudaril.

S tem se ne strinja Eduard Lozanski. "Včasih se po prihodu v Ovalno pisarno malo omehčaš," je dejal. "Hillary Clinton pa je tam že sedela. Ni novinka. Bila je v Beli hiši in State Departmentu ZDA, lobirala je za vojne v Iraku, Libiji in Siriji. Moramo se soočiti z realnostjo."

»Nismo še prišli do 'imperija zla', imamo pa že 'carja zla«

John Laughland verjame, da so nevarnosti resnične. Trdi celo, da se "ameriški in britanski establišment miselno že pripravljata na konflikt z Rusijo". Ameriški generali so opozarjali, da je vojna neizogibna ter da bo ta "hitra in smrtonosna", je opozoril Laughland, ki je povlekel zgodovinsko vzporednico z nemškimi generali leta 1913, ki so "že dolgo pred Hitlerjem verjeli, da bo njihove probleme rešil blitzkrieg", Schlieffenov načrt pa naj bi imeli samo za "vprašanje časa".

"Sedaj ameriški generali govorijo, da bo brez vojaškega spopada z Rusijo Zahod izgubil svojo pozicijo. Z njimi se ne strinjam."

Vendar ni vse samo v grozi in smrti. Profesor Kuznick, ki ni ravno privrženec Hillary Clinton, je zanimivo izpostavil novo razmerje moči v taboru Demokratske stranke. "Okoli Hillary Clinton je sedaj veliko več progresivnega vpliva. Imate Elizabeth Warren [prva ženska senatorka iz Massachusettsa], Bernieja Sandersa, Russa Feingolda [senatorja iz Wisconsina], Barbaro Lee [kongresnico iz 13. okrožja Kalifornije], kongresni Črni tabor." Končna sodba? "Obstaja veliko razumnih ljudi, ki bodo pritiskali na Clintonovo, da se pomakne na levo in se izogne konfrontaciji [z Rusijo]," meni Kuznick.

Črni labod

"Trumpa ne bi smeli idealizirati," poudarja Elena Ponomarjeva, profesorica na Moskovskem državnem inštitutu za mednarodne odnose in predsednica Mednarodnega inštituta za razvoj znanstvenega sodelovanja v Moskvi.

A vendar, če Hillary Clinton pride v Ovalno pisarno, vseeno obstaja možnost "zaostrene konfrontacije z Rusijo". Pod predsednikom Donaldom Trumpom bi lahko bili dvostranski odnosi komplicirani, a vendar odprti za dogovore", če bi ameriški industrijalci in vojska kaj zaslužili od smiselnega sodelovanja z Rusijo.

Ponomarjeva opozori, da obstaja tudi tretja možnost. "Ker je Hillary tako bolna kot ambiciozna, bi ZDA lahko šle po scenariju Mandžurskega kandidata." Metaforo si je profesorica izposodila pri znanem romanu Richarda Condona iz leta 1959.

To pravzaprav pomeni, da bi po vzponu "črnega laboda" glavni igralec postal "sivi konj". To bi bil senator Virginije Tim Kaine. On je velika neznanka, ker nihče ne ve, kdo stoji za njim, razlaga Ponomarjeva.

Ameriški politični sistem se sooča s spremembami

Nekateri akademiki so za RBTH opozorili na zanimivo dejstvo, da "najdaljša ameriška politična telenovela", kot marsikdo obsoja letošnjo kampanjo, v resnici kaže na razpoke v kredibilnosti političnega sistema, ki bi lahko doživel resne reforme od znotraj. "Ne deluje niti demokratično niti republikansko omrežje," pravi Kuznick.

"Republikanska stranka ni stranka Donalda Trumpa. Republikanski establišment ga sovraži. Demokratska stranka ni stranka Roosevelta ali celo Kennedyja. Tam imamo neokonzervativno krilo na čelu s Hillary Clinton in progresivno krilo. Vprašanje je: Kakšne koalicije bi lahko spravili skupaj? Nove povezave se lahko začnejo v zvezi s konkretnimi problemi, ne pa volitvami."

"Kažejo se prvi znaki priprav na tektonske premike, čeprav trenutno to še ni očitno," zaključuje Kuznick, ki je še dodal: "Če bi nominacijo dobil Bernie Sanders, bi imeli na tej točki razumnega kandidata. Spreminjata se tako demografija kot etnična sestava. Tudi to pomaga."

John Laughland podobno gleda na trenutne politične sisteme v Evropi, ki jih opisuje kot "zelo nestabilne". "Dolgo je v Evropi obstajal kartel med levimi in desnimi, kot v Ameriki. Kartel sedaj izgublja svoj oprijem, ker so ljudje vse bolj nezadovoljni s kartelom," pravi strokovnjak.

Letošnje predsedniške volitve v ZDA predstavljajo prelomnico v razvoju zahodne demokracije, saj na dan prihajajo njene napake, ki frustrirajo volivce.

Čeprav so pogledi na to, kako bo jutri izgledala Amerika, različni, je jasno nekaj: Kdorkoli bo zmagal 8. novembra, Združene države Amerike zagotovo ne bodo več enake.

Mnenje pisca ne odraža nujno stališč RBTH ali njegovega osebja.

Strokovnjaki: Prihodnost sveta je v rokah Kitajske, ZDA in Rusije