Al Džezira Balkans: Ali Putin in Trump pozabljata na Balkan
“Ne samo, da so naše države majhne, pač pa smo postali majhni tudi po svojem političnem razmišljanju, mali do te mere, da vsakdo misli, da mora imeti nekoga 'za seboj'. V tolikšni meri, da tuji dejavniki sprejemajo vlogo pokrovitelja ali mentorja, zaradi česar se nujno zapostavlja naš legitimni nacionalni interes. To velja za vse države regije,“ je poudaril Tomislav Jakič, zunanjepolitični analitik in svetovalec bivšega hrvaškega predsednika Stjepana Mesića.
Meni, da bi otoplitev odnosov med Moskvo in Washingtonom res lahko prispevala tudi k stabilizaciji odnosov v regiji, s čimer se strinja tudi Frelihova. Poudarja, da se bodo odnosi med Putinom in Trumpom in s tem med Rusijo in ZDA, po Trumpovi vselitvi v Belo hišo dejansko začeli izboljševati, vendar bo proces “resetiranja” ameriško ruskih odnosov dolgotrajen.
“Če se bo Trump držal obljube o izolacionizmu, Balkan nikakor ne bo njegova prioriteta, kar že spretno izkorišča Rusija, ki si preko Balkana, natančneje investicij v ta del sveta, odpira pot v Evropo, “ so Frelihovo citirali v članku al Džezire Balkans. Med drugim nekdanja dopisnica Dela iz Moskve ugotavlja tudi, da je imela zmaga Trumpa na balkanske države “v prvi vrsti psihološki učinek, saj so se zaradi dosedanjih domnevno dobrih odnosov med Putinom in Trumpov, politične in novinarske elite (slednje v manjši meri) že nekoliko omehčale do Rusije.
“Rusija je trenutno zelo zainteresirana za Balkan, stabilnost tega področja pa je bolj kot od »velesil« odvisna od modrosti lokalnih politikov. S prihodom Trumpa bo pritisk ZDA na Evropsko unijo verjetno začel slabeti, zato imajo države nekdanje Jugoslavije priložnost, da se postavijo na lastne noge in končno začnejo slediti lastnim interesom,“ zaključuje Frelihova.
Geopolitično srečanje Zahoda in Rusije v jugovzhodni Evropi