Zveza NATO preložila pogovore z Ukrajino, Porošenko o sankcijah, incidenti
Zveza NATO je preložila pogovore s predstavniki Ukrajine o uporabi Natovih sistemov protiraketne uporabe v Evropi zaradi morebitne negativne reakcije Moskve, je poročal The New York Times s sklicevanjem na vire v organizaciji, piše Lenta.ru.
Eden od virov ameriškega časnika v Natu je pojasnil, da je priključevanje Ukrajine v takšne pogovore politično občutljiva zadeva, na katero bi lahko Rusija zelo ostro odreagirala. V Natu so dodali, da »se trenutno razmišlja o poteh za širitev dialoga z Rusko federacijo, z upoštevanjem tega, da bi lahko predsednik ZDA Donald Trump sprejel odločitev o bolj tesnem sodelovanju zavezništva z Moskvo.« Po pisanju NYT je NATO želel s Kijevom obravnavati vprašanje, kako ravnati v primeru, če bi deli Natovih raket padli na ozemlje Ukrajine.
31. januarja je generalni sekretar Severnoatlantskega zavezništva Jens Stoltenberg sporočil, da se bodo februarja obrambni ministri držav članic pogovarjali o krepitvi kopenske, pomorske in zračne vojaške prisotnosti Nata na območju Črnega morja. Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je v novembru 2016 izjavil, da je Moskva prisiljena sprejemati dodatne obrambne ukrepe zaradi krepitve vojaške prisotnosti zveze NATO ob mejah Rusije in Belorusije. Že maja 2016 je Romunija v dežurstvo dobila protiraketni sistem Aegis Ashore, ki ga bodo do leta 2018 prestavili na Poljsko. Ruski predsednik Vladimir Putin je sistem označil za del jedrskega potenciala ZDA, ne pa za obrambni sistem.
Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je medtem v intervjuju za nemški časopis Berliner Morgenpost dejal, da si ravno on najbolj od vseh želi umika sankcij proti Rusiji, vendar ne takoj. »Veste, kdo si najbolj želi odprave sankcij? Predsednik Porošenko. Vendar mora Rusija najprej umakniti vse svoje enote z našega ozemlja, da bi lahko Ukrajina vzpostavila enotnost in suverenost,« je povedal novinarju, poroča RIA Novosti.
Rusija vztrajno zanika, da bi bila vpletena v konflikt v Donbasu in se kakorkoli vmešavala v notranje zadeve Ukrajine, takšne obtožbe pa označuje za nesprejemljive. Uradna Moskva je večkrat izjavila, da ni udeležena v ukrajinskem notranjem konfliktu, ni vpletena v dogodke na jugovzhodu države in si želi, da bi Ukrajina premagala politično in gospodarsko krizo. Zunanje ministrstvo je tudi poudarilo, da Rusija ni subjekt v Minskih sporazumih in lahko poskuša zgolj vplivati na strani v konfliktu.
Porošenko je v intervjuju napovedal tudi referendum o priključitvi Ukrajine zvezi NATO. Aleksej Puškov je te besede označil za iluzijo in »prodajanje megle«. Tudi nekdanji generalni sekretar zavezništva in sedanji svetovalec Porošenka Anders Fogh Rasmussen je pred časom izjavil, da bo Kijev potreboval še veliko časa, preden bo izpolnil kriterije za vstop v zvezo.
Iz ruske Črnomorske flote so včeraj sporočili, da je ukrajinsko letalo An-26 izvedlo dva provokativna poleta na nizki višini nad naftnimi ploščadmi v Črnem morju. Rusi na letalo niso streljali, temveč so zgolj pošiljali svetlobne signale, s katerimi so opozorili na nevarnost trčenja v ploščad, je novinarjem pojasnil predstavnik štaba flote. Ukrajinske obtožbe o streljanju je označil za laž, poroča TASS. Iz Donecka pa so sporočili, da je na Makejevko padla ukrajinska raketa iz sistema Buk-M1. Ministrstvo za obrambo samorazglašene Ljudske republike Doneck je izrazilo mnenje, da je bila raketa morda usmerjena na brezpilotno letalo OVSE, poroča RIA Novosti.
Pred kratkim so v regiji Donbas v Ukrajini ponovno izbruhnili spopadi med ukrajinsko vojsko in uporniki samorazglašenih republik v Donecku in Lugansku. O vzrokih in ozadju lahko preberete več v našem daljšem prispevku.
Donbas na meji humanitarne in ekološke katastrofe