Reportaža iz Doneške narodne republike: “Zakaj so ubili mojo mamo?”

Avtorji pričujoče reportaže so se umaknili pet minut pred napadom ukrajinske vojske.

“Ubili so mojo mamo. Ljudmilo Sergejevno Tretjakovo,“ je ves skrušen povedal njen sin Sergej, ki je odrasel v tej hiši in je celo življenje delal v rudniku Zasjadko, “mama pa v tovarni". Leta 2014 je v Kalininskem rajonu v napadu ukrajinske vojske umrla tudi njegova sestra z dvema otrokoma, ki ju je držala na rokah.

“Hvala Porošenku,“ je povedal Sergej. “Povejte mu, da je junak. Za svojimi vojaki joče pred Merklovo, žal mu jih je. Njim ni žal nikogar ... Ljubim Ukrajino, ampak ti, ki so prišli z orožjem, naj se obrnejo in vrnejo od koder so prišli! Tukaj vas ne potrebujemo! Tukaj vas nočemo videti!” je kričal Sergej.

“Zakaj so ubili to žensko? Tega ne morem razumeti. Sedela je, pletla nogavice in vse je pustila pri miru. Zakaj so jo ubili? Zdaj bodo razglašali, da smo jo ubili mi, da smo streljali sami nase,” je Sergej pretreseno povedal za pretresljivi prispevek Sergeja Belousa, ki si ga je mogoče ogledati na spletni strani les media.

Vnovični spopadi so v Donbasu izbruhnili  29. januarja, od takrat pa je bilo ubitih že na desetine vojakov in civilistov na obeh straneh razmejitvene črte. Obe strani uporabljata težko artilerijo, prepovedano na podlagi dogovora Minsk-2. Avdjejevka (pod nadzorom Kijeva) je brez svetlobe, ogrevanje je omejeno. V krajih Doneck, Jasinovataja ter v Avdjejevki so uvedli omejitve na dobavo vode, saj so v napadu uničili postajo za filtracijo vode.

Sprti strani sta za izbruh sovražnosti krivili druga drugo, potem pa je Ukrajina nehala skrivati dejstvo, da je sprožila ofenzivo. "Danes imajo naši fantje možnost, da se junaško pomikajo naprej, meter za metrom, korak za korakom," je denimo izjavil namestnik ministra za obrambo Igor Pavlovski.