Pogovori v Ženevi so se končali brez preboja, a z upanjem
Gre zlasti za to, da »moskovska« in »kairovska« skupina nista pripravljena nastopiti skupaj z »rijadsko« ter sprejeti njenih stališč in programa, pri katerem slednja močno vztraja. Po drugi strani sirska vlada vztraja, da ne more imeti neposrednega dialoga z opozicijo, dokler ta ne sestavi enotne delegacije – veleposlanik Sirije v OZN Bašar Džafari je denimo dejal, da bi takšna združitev delegacij opozicije demonstrirala pripravljenost opozicije na resen dialog.
Še en pomemben kamen spotike med stranmi v konfliktu je bil teroristični napad v Homsu 25. februarja, ki je postal povod za medsebojne obtožbe. Džafari je napovedal, da bo vlada vse opozicijske delegacije, ki ne bodo obsodile napada, označila za teroriste. Obsodbe se je vzdržala »rijadska« skupina, ki ni izključila, da je v dogodek vpletena kar sirska vlada. Vlada in »rijadska« skupina sta se sprli tudi okoli vladne zahteve, da se vključi v časovnico še razprave o boju proti terorizmu, za kar je slednja izrazila mnenje, da moti politično reševanje krize.
Novinar agencije TASS piše, da je situacija na pogovorih spominjala na dogajanje aprila 2016, ko so se v Ženevi srečali zadnjič pred desetmesečnim premorom. Rusija, v imenu katere sta v Ženevo pripotovala namestnik zunanjega ministra Gennadij Gatilov in direktor oddelka za Bližnji vzhod in severno Afriko na MZZ Sergej Veršinin, je v času ženevskega vrha izvedla vrsto pogovorov s stranmi v konfliktu, s svojo precejšnjo aktivnostjo pa je precej pripomogla k bolj optimističnemu vzdušju.
Islamska država izgublja teren, toda boja še ni konec
Nov krog pogovorov v Ženevi se bo verjetno zgodil že pred koncem meseca. Pričakuje se, da bo de Mistura sklical nov krog pogovorov za 20. - 23. marec, še pred tem pa se bodo strani srečale v Astani, kjer bo na dnevnem redu okrepitev premirja, o katerem se je stalno govorilo v Ženevi. »Ves proces reševanja sirske krize bo, kot vse kaže, trajal še več mesecev. Toda ko je lahko rezultat zaključek konflikta, ki je odnesel vsaj 300 tisoč življenj, se to brez dvoma splača,« je zaključil ruski poročevalec.