Po zaslugi sovjetskih objektov je življenje v Afganistanu še danes lažje

Romani Haleda Hosseinija pogosto slikajo precej rožnato sliko o življenju v Afganistanu v 70. letih 20. stoletja. Velik del sodobne infrastrukture in izobraževalnih institucij pred izbruhom vojne je zgradila Sovjetska zveza. Sovjetski gradbeni projekti so v 60. in 70. letih 20. stoletja v državi spodbujali razvoj in družbene spremembe.

Čeprav je bila vojna precej uničujoča, pa številne ruske gradnje v državi še vedno delujejo in so ključnega pomena. RBTH si je ogledal pet velikih projektov, ki jih še danes aktivno uporabljajo v Afganistanu.

Tunel Salang

Ameriški vojak nadzoruje delo afganistanskih delavcev, ki čistijo južni vhod in širijo dostop do tunela Salang. Vir: Reuters

2,6 kilometrov dolg tunel je bil zgrajen v 60. letih in predstavlja arterijo, ki povezuje Kabul in mesta v severnem Afganistanu. Gre za edini tunel med severom in jugom, ki ga je mogoče uporabljati skozi vse leto. Skozi tunel gre na dan okoli 10,000 vozil. Čas potovanja od Kabula do severnega Afganistana je skrajšal za skoraj 62 ur.

Moskva se je leta 1955 strinjala, da zgradi tunel pod prelazom Saland v gorovju Hindukuš. Ko so ga leta 1964 odprli za javnost, je tunel na nadmorski višini 3400 metrov veljal za inženirsko mojstrovino. Do leta 1973 je bil to najvišji cestni tunel, dokler niso zgradili še nekoliko višjega v Združenih državah Amerike.

Mikrorajon

Pogled na večnadstropni stanovanjski blok v Tretjem Makrorajonu. Bloke v sovjetskem slogu so tukaj postavljali v času sovjetsko-afganistanskega vojaškega sodelovanja. Vir: Alamy/Legion-Media

Mikrorajon (beseda v ruščini pomeni »mikro-četrt«) je eden od najbolj znanih naslovov v prestolnici Afganistana. Najdemo ga v zahodnem Kabulu, montažni stanovanjski kompleks pa so začeli graditi v 60. letih.

Bloki, ki jim pravimo tudi »hruščovke«, so zelo podobni sorodnim blokom v Rusiji in vzhodni Evropi. Z njimi so želeli prebivalcem Afganistana pripeljati sovjetski pogled na sodobnost. Tukaj ni živela samo kabulska elita, ampak tudi pripadniki srednjega in delavskega razreda.

Drugi val zgradb so zgradili v 80. letih, ko so bili Rusi veliko bolj prisotni v Afganistanu. New York Times je leta 2012 pisal, da je Mikrorajon sicer »utesnjen, obrabljen in zakrpan«, a je vseeno »eden od najbolj cenjenih domov v Kabulu za izobraženi in bogatejši srednji razred«.

Politehnična univerza v Kabulu

Afganistanski študentje pred sprejemnim izpitom na Politehniki v Kabulu. Vir: Reuters

Politehnično univerzo so ustanovili leta 1963. Imela je več kot 1500 študentov na sedmih fakultetah, med drugim za tehnologijo, geologijo in gradbeništvo. Po pisanju spletne strani so »gradbeni material za univerzitetno stavbo prispevali prebivalci Sovjetske zveze kot darilo afganistanskemu ljudstvu, inženirji iz Sovjetske zveze in Afganistana so delali skupaj.«

Glavna stavba univerze je zgrajena v sovjetskem modernističnem slogu, v kampusu pa najdemo številne socialistične spomenike. Univerzo so močno obstreljevali med sovjetsko-afganistansko vojno in so jo talibi prisilili k zaprtju, pozneje pa so jo ponovno odprli. Veliko osebja na fakulteti se je izobraževalo na ruski Univerzi prijateljstva med narodi.

Sovjetska zveza je v Kabulu zgradila tudi inženirsko šolo in avtomehanični inštitut. Oba še vedno delujeta.

Most prijateljstva med Afganistanom in Uzbekistanom

Kolona oklepnih vozil prečka afganistansko-sovjetsko vejo preko Mostu prijateljstva na reki Amu Darja. Vir: V. Kiseljov/RIA Novosti

Čeprav ga niso zgradili iz altruističnih vzgibov, železniško-cestni most iz leta 1982 predstavlja edino fiksno prometnico, ki prečka mejo med Afganistanom in Uzbekistanom.

Most je zgradila Sovjetska zveza za podporo svojim enotam v Afganistanu in ga najdemo na legendarni fotografiji, ko so državo zapuščali njeni zadnji vojaki.

Uzbekistanske oblasti so most zaprle leta 1997, ko so bili na oblasti talibi. Leta 2001 so ga ponovno odprli in danes za Afganistan, ki nima morja, predstavlja eno od glavnih dostopnih točk do trgovskih poti srednje Azije.

Jez Band-e Sardeh

V Afganistanu so številne jezove zgradili s tehnično pomočjo Sovjetov. Vir: RIA Novosti

Omenjeni jez najdemo v provinci Ghazni. Zgrajen je bil v 60. letih in je omogočal namakanje 13,000 hektarjev površin. Ima kapaciteto 259 milijonov kubičnih metrov vode. Igra tudi pomembno vodo pri preprečevanju poplav v tej regiji.

Ozemlje okoli jeza je trenutno skromno obdelano, kar je večinoma posledica napadov talibov na tamkajšnje kmete.

Rusi so v bližini zgradili tudi letališče, ki ga danes uporabljajo Američani in njihovi zavezniki v boju proti vstaji talibov.

Rusija ni prijateljica afganistanskih talibov