V Moskvi odprli klirinško banko za transakcije v kitajskih juanih
Industrijska in komercialna banka Kitajske (ICBC) je v ruski prestolnici včeraj uradno začela delovati kot kitajska izvajalka plačilnega prometa v Rusiji.
“Organi za finančno regulacijo Kitajske in Rusije so podpisali vrsto sporazumov, ki zaznamujejo tesnejše finančno sodelovanje. Z odprtjem centra za klirinške storitve v juanu razširjamo možnosti za poravnavo in promoviramo finančno sodelovanje med državama,“ so Dmitrija Skobelkina citirali pri kitajski tiskovni agenciji Xinhua, ki jo povzema ruska agencija Sputnik.
Irina Rogova, analitičarka investicijskega fonda Forex Club, je za rusko revijo Expert ocenila, da utegne postati klirinški center ogromno finančno središče za vse države Evrazijske gospodarske skupnosti.
Po navedbah kitajske državne uprave za davke se je trgovinska menjava med Kitajsko in Rusija na letni ravni povečala za 34 odstotkov. Bilateralna trgovina je januarja letos znašala 6,55 milijard ameriških dolarjev.
Kitajski izvoz v Rusijo se je povečal za 29.5 % in je dosegel 3.41 milijard ameriških dolarjev, uvoz iz Rusije pa se je povečal za 39.3 odstotkov – na 3.14 milijard ameriških dolarjev.
Ustanovitev klirinškega centra obema državama omogoča nadaljnjo krepitev dvostranske trgovine in naložb ter zmanjševanje njune odvisnosti od ameriškega dolarja.
Razširitev uporabe nacionalnih valutah v transakcijah bi lahko vodila tudi k zmanjšanju nestanovitnosti juana in menjalnih tečajev rublja.
Klirinški center je eden od številnih ukrepov, ki sta ju Ljudska banka Kitajske in Ruska centralna banka sprejeli s ciljem poglabljanja sodelovanja.
V začetku meseca je Ruska centralna banka odprla pisarno v Pekingu, kar je njihova prva podružnica v tujini, v njej pa bodo izmenjevali informacije s kitajskimi finančnimi organi.
Državi se že pogovarjata tudi o odprtju skupne organizacije za trgovanje v zlatu. V zadnjih letih sta bili prav Kitajska in Rusija med najbolj aktivni kupci zlata na svetu.
Med lanskim obiskom na Kitajskem je vodja Ruske centralne banke Sergej Švecov dejal, da si državi želita več transakcij v zlatu.
"Pogovarjali smo se o vprašanju trgovine z zlatom. Države BRICS so velika gospodarstva z ogromnimi zlatimi rezervami in impresivnim obsegom proizvodnje in nakupa te plemenite kovine. Na Kitajskem se z zlatom trguje v Šanghaju, v Rusiji pa v Moskvi. Želimo vzpostaviti povezavo med tema dvema centroma in okrepili medsebojno trgovino," je še dejal Švecov.