"Pritiski ne bodo uspešni, če Pjongjang ne bo dobil varnostnih zagotovil"

»Težnje Japonske, ZDA in Južne Koreje o krepitvi pritiska na Pjongjang ne bodo dale rezultatov, če hkrati s tem Severni Koreji ne bodo dali varnostnih zagotovil«, je na svojem twitterju zapisal predsednik odbora Sveta federacije za informacijsko politiko Aleksej Puškov. S tem se je odzval na skupno izjavo ZDA, Japonske in Južne Koreje, “da so pripravljeni tesno sodelovati na področju diplomacije, vojske in gospodarstva in okrepiti pritisk na Severno Korejo,” poroča Regnum.ru.

Izjava je nastala dan pred 85. obletnico ustanovitve narodne vojske Demokratične ljudske republike Koreje, ki jo obeležujejo danes. Mednarodna skupnost je pričakovala, da bodo okroglo obletnico – tako kot ob 105. obletnici rojstva ustanovitelja Demokratične ljudske republike Koreje, Kim Il-Sunga, 16. aprila – proslavili z izstrelitvijo balistične rakete ali pa celo z novim jedrskim poskusom. ZDA so v tem primeru zagrozile z uporabo sile, da si pridržujejo pravico preventivnega jedrskega napada, pa je izjavil tudi britanski obrambni minister Michael Fellon.

Kot je pojasnil podpredsednik odbora za obrambo in varnost pri Svetu federacije Franc Klincevič, si omenjena izjava zasluži ostro obsodbo. “Takšno izjavo lahko razumemo kot element psihološke vojne, ki se je v tem kontekstu izrazila v še posebej odvratni obliki. Če je Velika Britanija pripravljena udariti po jedrski državi, potem bo sama izbrisana z obličja zemlje. V primeru, da gre za nejedrsko državo, potem Veliki Britaniji ne dajo miru lovorike ZDA, ki so odvrgle jedrsko bombo na Hirošimo in Nagasaki, mesti brez zaščite,” je poudaril Klincevič. Dejal je, da so ti “časi že zdavnaj mimo”, enako kot tudi “nekdanja veličina Britanskega imperija,” poroča RBK.

Ruski senator se je tako odzval na izjavo britanskega obrambnega ministra Fellona, da je britanska premierka Theresa May v izrednih razmerah pripravljena dati ukaz za preventivni jedrski napad. Kakšne bi bile te izredne razmere, ni pojasnil.

Vse kaže, da je bilo vse skupaj veliko hrupa za nič. Severna Koreja je namreč 85. obletnico ustanovitve svoje vojske obeležila z močnim topniškim streljanjem, poroča RBK.

V Beli hiši so sicer že pred tem izjavili, da upajo na mirno rešitev konflikta s Severno Korejo, pri čemer vse upe polagajo na Kitajsko, “ki lahko reši jedrski problem, če to želi.” Pri Rossijski gazeti pišejo, da Severna Koreja ne posluša Kitajske, so se pa v Pekingu zavezali, da bodo v primeru nadaljnjih jedrskih poskusov privolili v ostre mednarodne sankcije in bodo med drugim Severni Koreji zmanjšali dobavo nafte.

Bi lahko ameriška mornarica zares napadla Severno Korejo?

Kitajski predsednik Ši Džinping je v telefonskem pogovoru ameriškega predsednika Donalda Trumpa pozval k zadržanosti, poroča RT, ki tako kot drugi mediji piše tudi o ugrabitvi ameriškega državljana v Severni Koreji.

Po poročanju RIA Novosti gre za Američana, ki se v Severni Koreji ukvarja z dostavo humanitarne pomoči, pred tem pa je predaval na univerzi. Gre za že tretjega državljana ZDA, ki je bil aretiran v Severni Koreji.

Napetostim na Korejskem polotoku smo namenili tudi tedensko anketo RBTH Slovenija. Spraševali smo vas, ali lahko Rusija pripomore k zmanjšanju napetosti okoli Korejskega polotoka.

Slabih 72 % vas je izbralo odgovor, da mora Rusija nastopati skupaj s Kitajsko in nasprotovati ameriškim interesom v regiji, hkrati pa se zavzemati za pomiritev napetosti. S 24 % sledi odgovor, da sta tako Donald Trump kot Kim Džong Un samovoljna in nepredvidljiva, zato je Korejski polotok trenutno najbolj eksplozivno krizno žarišče, slabih 4 % pa vas je ocenilo, da Rusija nima vzvodov vpliva ne na Pjongjang, ne na Washington, zato ne more igrati večje vloge pri reševanju problema.

V tokratni anketi vas sprašujemo: Ali bi lahko rekli, da smo vstopili v hladno vojno 2.0? Vabljeni k sodelovanju.