Brez večjih pričakovanj pred prvim srečanjem Putin-Merkel v zadnjih 2 letih
Putin in Merklova bosta razpravljala o Ukrajini, Siriji, Libiji in bilateralnih odnosih. Po besedah tiskovnega predstavnika nemške vlade Steffana Seiberta bodo pogovori potekali v dveh krogih, čemur bo sledila tiskovna konferenca. Po njegovih navedbah Merklova v Soči potuje v okviru priprav na vrhunsko zasedanje G20, ki bo julija v Hamburgu.
Ukrajinska kriza
Kot poroča TASS sta se Putin in Merklova zadnjikrat srečala leta 2016 v Berlinu, pogovarjala pa sta se o krizi na vzhodu Ukrajine. Med vrhunskim zasedanjem, ki sta se ga udeležila francoski predsednik Francois Hollande in ukrajinski predsednik Petro Porošenko, so se dogovorili, da bodo oblikovali časovnico uresničevanja sporazumov iz Minska. T.i. Normandijska četverica tega še ni uspela uresničiti.
Ne glede na zastoj, v Berlinu še vedno vztrajajo, da so Sporazumi iz Minska edini način za rešitev ukrajinskega konflikta. Na nemškem zunanjem ministrstvu so prepričani, “da so ključi za rešitev konflikta v rokah Kijeva in Moskve.” Nemčija tako vztraja, da bo ukinitev sankcij proti Rusiji mogoča šele po implementaciji sporazuma iz Minska. Znotraj EU trenutno poteka vroča razprava o podaljšanju sankcij proti Rusiji, ki se iztečejo poleti.
Stefan Meister iz Nemškega sveta za mednarodna vprašanja je izjavil, da se Merklova v Rusijo odpravlja z adutom po imenu Trump in utegne od Rusije iztržiti večjo fleksibilnost glede Ukrajine na račun grožnje, da bodo ZDA na eskalacijo konflikta v Donbasu odgovorile z bolj intenzivno vpletenostjo v Siriji, poroča Vzgljad.
Sirski konflikt
Moskva in Berlin imata različna stališča tudi kar se tiče sirskega konflikta. Ko sta se Putin in Merklova zadnjikrat srečala novembra 2016 je sirska vojska ob pomoči ruskega letalstva ravno osvobajala Alep, Rusija pa je bila deležna očitkov o napadih na civiliste. Nemčija je skupaj z ostalo mednarodno skupnostjo na Rusijo pritisnila tudi po nedavnem kemičnem incidentu v sirski provinci Idlib, za kar so s prstom pokazali na sirskega predsednika Bašarja al Asada ter njegovo zaveznico Rusijo.
Nemška vlada vztraja, da je konflikt mogoče rešiti samo s skupnimi močni Moskve in Washingtona, kar je tudi stališče Rusije, vendar samo, če Zahod opusti zahtevo po odhodu Bašarja al Asada. Nemčija vztraja tudi na večji vlogi EU pri reševanju konflikta.
Dvostransko sodelovanje
Pred odhodom Merklove v Soči so nemški poslovneži izrazili upanje po izboljšanju gospodarskega sodelovanja. Leta 2012 je trgovinska menjava med obema državama znašala 80 milijard evrov, po izbruhu ukrajinske krize in uvedbi sankcij pa je številka leta 2016 padla na 50 milijonov evrov. Kot je povedal Michael Harms, izvršni direktor nemškega odbora za vzhodnoevropske gospodarske odnose, je bilateralna trgovina v prvih dveh mesecih letošnjega leta narasla za 40 odstotkov, do konca leta pa pričakujejo 5 % rast.