Kako se v Rusiji spominjajo herojev Velike domovinske vojne

Veteranov in invalidov Velike domovinske vojne je v Rusiji še veliko: aprila 2017 jih je bilo 1,8 milijona, sporočajo ruske oblasti. Med njimi je sicer samo 200 tisoč ljudi, ki so neposredno sodelovali v vojaških spopadih, preostanek pa je delal v zaledju fronte. Veteranov je vsako leto manj, a jih lahko pred Dnevom zmage srečate v vrtcih in šolah, kjer pripovedujejo otrokom, kako so živeli pred več kot 70 leti.

9. maja se mnogi veterani srečujejo s svojimi soborci. Najbolj znani kraj za srečevanje »bojnih tovarišev« Velike domovinske vojne je fontana pri Bolšom teatru v Moskvi. Na ta dan tam prevladujejo stari udeleženci vojne v vojaških uniformah z odlikovanji.

»Nesmrtni polk«

Tako se imenuje največji projekt zadnjih let, s katerim želijo organizatorji spomniti na podvig vojne generacije. Tiče se udeležencev vojne, ki jih ni več med živimi – oni so »Nesmrtni polk«. Na 9. maj se na tisoče ljudi v številnih mestih po državi sprehodi po ulicah s portreti svojih sorodnikov, ki so sodelovali v vojni. Akcije »Nesmrtnega polka« potekajo tudi onkraj ruskih meja – lani so potekale v 40 državah sveta.

»Nesmrtni polk« je bila sprva civilna iniciativa skupine novinarjev iz sibirskega mesta Tomsk, ki se je, tako mediji, opirala na staro sovjetsko tradicijo prinašanja fotografij sorodnikov k obeležjem. Na poziv aktivistov se je 9. maja 2012 po osrednjih ulicah Tomska shoda udeležilo nekaj tisoč meščanov. V rokah so nosili plakate s fotografijami bližnjih, ki so sodelovali v Veliki domovinski vojni.

Lanski "Nesmrtni polk" v središču Moskve, 9. maj 2016. Vir: Reuters

Tomska akcija je hitro zaslovela. Naslednje leto je »Nesmrtni polk« korakal že po ulicah več kot 100 ruskih mest, leta 2014 je sodelovalo že več kot 500 mest. Pred dvema letoma je dobila akcija nov zagon, ko jo je podprla država. V Moskvi so udeleženci »Nesmrtnega polka« korakali po središču prestolnice in Rdečem trgu, na čelu shoda pa je bil ruski predsednik Vladimir Putin, ki je nosil fotografijo svojega očeta, ki se je bojeval na fronti. Akcije se je v ruski prestolnici takrat udeležilo okoli pol milijona ljudi.

Projekt »Nesmrtni polk« je tako postal vserusko gibanje. Ima tudi spletno stran moypolk.ru, na kateri lahko vsak objavi zgodbo svojih sorodnikov, ki so bili v boju. Sedaj je tam zbranih na stotisoče zgodb, ki so združene v »Ljudski letopis« vojne.

»Jaz pomnim«

To ni edina platforma za spoznavanje zgodovine vojakov v letih Velike domovinske vojne. Med najbolj znanimi tovrstnimi spletnimi projekti v Rusiji je spletna stran Jaz pomnim, ki jo že pred več kot 15 leti ustanovil pisatelj in scenarist Artjom Drabkin. Na strani je zbranih na stotine intervjujev z veterani. Zbrani niso samo spomini udeležencev vojne iz Rusije, temveč tudi iz drugih držav: Srbije, Bolgarije, Romunije, Poljske, Francije in tudi Nemčije.

Avtor projekta poudarja, da zgodbe veteranov, ki so jih zabeležili on in njegovi somišljeniki, v prvi vrsti dopolnjujejo naše vedenje v vojni, po drugi strani pa dajejo tem dogodkom novo čustveno plat, ki je ne najdemo v zgodovinskih delih.

»Zbogom, tovariši! Borite se in ne se bati!«

Z zapisovanjem spominov veteranov se ukvarjajo tudi člani gibanja Volonterji zmage, ki je nastalo pred 70. obletnico zmage v vojni in šteje skoraj 200 tisoč članov. Glavni cilj veteranov je iskanje pomoči potrebnih veteranov in pomoč udeležencem vojne.

Veterani si v zadnjih desetletjih poskušajo pomagati tudi sami, preko velike mreže veteranskih organizacij, ki obstajajo po vsej državi in običajno uživajo aktivno podporo tako mestnih kot zveznih oblasti.

»Spomin naroda«

Poleg civilnih akcij obstaja v Rusiji tudi izobilje državnih projektov, posvečenih zmagi v vojni. Pred dvema letoma je Ministrstvo za obrambo Rusije zagnalo spletno stran Podvig naroda. Tam lahko spoznamo odlikovanja svojih sorodnikov in okoliščine, zaradi katerih so bili nagrajeni.

Na drugem portalu ministrstva – Spomin naroda – je naloženih okoli pol milijona dokumentov, ki se tičejo tako nagrad kot drugih informacij – podatkih o kraju pokopa, vojaških operacijah, v katerih so sodelovali vojaki Rdeče armade. Avtor tega prispevka je tam zlahka našel odlikovanja svojega dedka, ki se je prva leta vojne boril na severno-zahodni fronti.

Sestavni del praznovanja Dneva zmage v Rusiji je v zadnjih letih postal trak sv. Jurija, ki ga ljudem v ruskih mestih delijo že 12 let. Barve traku spominjajo na gardistične trakove v času vojne. Ime se hkrati nanaša na nekdanje trakove sv. Jurija, ki jih je delila že Ekaterina II. Šlo je za najvišje vojaško odlikovanje v Ruskem imperiju.

Trakov sedaj ne delijo samo v Rusiji, pač pa tudi drugod po svetu. V New Yorku so jih letos že podelili več kot tisoč, delili so jih tudi v Ruskem centru znanosti in kulture v Ljubljani.

Zakaj Rusi vsako leto ob Dnevu zmage pripravijo vojaško parado?