Analitik: Za Nobelovo nagrajenko Rusi niso povsem ljudje, ampak zli divjaki
Dobitnica Nobelove nagrade za književnost leta 2015 Svetlana Aleksejevič, ki je bila podobno večini dobitnikov te nagrade v zadnjih letih pozabljena, je spet v središču pozornosti. Vedno nasmejana novinarka, ki ji je ruščina materni jezik in ji kritiki pripisujejo »empatijo in človečnost«, je v intervjuju za rusko agencijo Regnum pokazala celo vrsto novih odkritij, piše analitik Viktor Marahovski za RIA Novosti.
Predstavil je nekatera njena stališča:
1. Rušenje spomenikov v Ukrajini in prepoved ruskega jezika »predstavljata odpor proti Rusiji. To je edini način za izgradnjo nacije. Vi, Rusi, ste delali veliko hujše stvari. Dvesto let.«
2. Umor znanega ukrajinskega novinarja in pisca Olesa Buzine v Kijevu »je mogoče razumeti. To, kar je govoril, je vzbujalo bes.«
3. V Rusiji »je nastala zelo servilna generacija, povsem nesvobodni ljudje, veliko je Putinovih podpornikov, težko je reči, kdaj se bo Rusija spremenila v svobodno državo.«
4. »Svobodni ljudje so ljudje z evropskim pogledom na stvari, so bolj humani. Razlikujejo se celo po videzu. Poglejte denimo tisto dekle, natakarico v kavarni, v kateri se pogovarjamo. Ona ne more naravnost povedati, kaj misli o svoji državi. Tega ne bo rekla, tam pa to pove vsak človek.«
5. »Ne bom sama govorila o tem, nočem tega poslušati, nisem bila v Donbasu in ne bom šla tja. Ne polnite mi glave s temi neumnostmi, ki jih je polna vaša glava. Tako zlahka verjamete vsaki propagandi. To je na vaši vesti, na vesti Putina. Zaključimo vaš idiotski intervju. Nimam več moči za to. Vi ste preprosto kup propagande. Veste kaj, ni mi všeč vaš intervju in prepovedujem, da ga objavite.«
»Novinarka Svetlana ni samo zlobni stari sodobnik. Ampak takšen sodobnik, ki ji uradno pripisujejo odsevanje evropske tradicije. Priznana je kot nosilka in prenašalka idej, ki jih je usvojila Evropa ali širše Zahod. Tudi o nas govori strogo to, kar se dovoli in kar se pozdravlja,« razmišlja ruski komentator in dodaja, da lahko ruski človek preko nje spozna, kaj si lahko o Rusih misliš skozi »evropski pogled na stvari«. Dodal je, da v bistvu govori, da »Rusi niso povsem ljudje«.
»Na te Ruse se nanašajo tiste norme humanizma in empatije, ki jih lahko pričakujejo prave nacije. Ker med normalnimi svobodnimi ljudmi, z evropskimi pogledi na stvari, ni mogoče upravičiti umora, rušenja spomenikov, prepovedi jezika in preganjanja neke nacije … Ti ljudje lahko celo občutijo humanost do različnih vrst divjakov, če se ti seveda zavedajo svoje zaostalosti ter priznavajo dominacijo svobode in svojih evropskih kolegov.«
»Toda Rusi ne spadajo med ta dobre divjake. Po omenjeni zahodni tradiciji spadajo med zlobne divjake, ki ne sprejemajo misijonarjev, ne jemljejo ognjene vode in biserov, nasilnim poskusom, da jih civilizirajo, pa se zoperstavijo s točo strelov.«
»Preprosto smo izven ograje, mi ne spadamo med ljudi na ravni normalne zahodne kulture. Vsi pregoni, pritiski proti nam, umori imajo opravičilo in pojasnilo, ker mi po njihovih merilih nimamo tistega, kar naredi ljudi za prave ljudi. Nimamo Svobode, nočemo je in se ji zoperstavljamo,« ironično zaključuje ruski analitik.